Severna Amerika

Celina

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu. Najvišji vrh je Denali s 6190 m na Aljaski. Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih (Veliki kanjon, Dolina smrti, Yellowstone, Bryce Canyon, ...). Severna Amerika ima približno 530 milijonov prebivalcev. Severna Amerika in Angloamerika se pogosto zamenjujeta, čeprav slednja obsega manjše, predvsem angleško govoreče območje.

Severna Amerika
Površina24.709.000 km²
Št. prebivalcev528.720.588 (2008, 4.)
Gostota naseljenosti22,9/km2 [opomba 1]
DemonimSevernoameričani
Države23
Odvisna ozemlja22
Jezikiangleščina, španščina, francoščina in drugi
Časovni pasoviUTC-10 do UTC
Največja mestaMehika Ciudad de México
Združene države Amerike New York
Združene države Amerike Los Angeles
Kanada Toronto
Združene države Amerike Chicago
Združene države Amerike Houston
Kuba Havana
Mehika Guadalajara
Kanada Montréal
Združene države Amerike Philadelphia

Legauredi

Nahaja se med Atlantskim oceanom na vzhodu in Pacifiškim oceanom na zahodu. Na severu je Arktično morje in na jugu meji z Latinsko Ameriko ter Karibskim morjem. Njena površina je približno 25 milijonov kvadratnih kilometrov. Severna Amerika je od drugih celin povezana le z Južno Ameriko in sega vse do Paname. Mnogi sicer Medmorsko Ameriko štejejo kot samostojno območje.

Reliefne enoteuredi

Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)

Nižavjauredi

  • Arktično obalno nižavje – leži ob južni obali Hudsonovega zaliva ter na severu Aljaske, je dokaj redko poseljeno območje, na severu prevladuje tundra, na jugu pa tajga
  • Velike planjave – ležijo JV od Skalnega gorovja, na tem območju prevladuje intenzivno kmetijstvo
  • Osrednje nižavje – leži v porečju pomembnih rek in zajema notranji del Severne Amerike
  • Zalivska nižina – leži ob Mehiškem zalivu in se razteza od Floride pa do Južnega Teksasa in nadaljuje v Mehiko, največja reka v nižini je Mississippi, prisotno je intenzivno kmetijstvo
  • Priatlantsko obalno nižavje – leži na JV Severne Amerike, sestavljajo jo peščene in glinaste rečne naplavine ter ledeniški nanosi
  • Kalifornijska dolina – leži ob zahodnem vznožju Sierra Nevade, tamkajšnja kmetijska območja so obdelana s pomočjo namakanja

Gorovja in planote na vzhoduuredi

  • Kanadski ščit – je največja geološka regija Kanade, zgrajen je iz predkambrijskih kamnin
  • Apalači so gorovje na JV Severne Amerike, so močno degradirani in slabo poseljeni
  • Piedmont – je rahlo valovito področje, ki sega od severa proti jugu vzporedno z Apalači
  • Notranje višavje – obsega območje južno od reke Missouri in je območje hribovitega sveta in nizkih gorovij sredi ravnin, na višavju najdemo nahajališča svinca in cinka

Gorovja in planote na zahoduuredi

  • Skalno gorovje – sega od Aljaske do Nove Mehike, sestavljajo ga vzporedne gorske verige iz smeri od severa proti jugu, vrhovi tam segajo tudi nad 4000 m nadmorske višine
  • Brooksovo gorovje – leži na severu Severne Amerike, njegov vzhodni del je poledenel, na severu se spušča v obalno ravnino ob Severnem ledenem morju, na jugu pa v nizko hribovje
  • Yukonska planota – leži med Brooksovim in Aljaškim gorovjem, vzdolž reke Jukon, naravna vegetacija je tajga
  • Aljaško gorovje – leži pod Yukonsko planoto, zajema najvišji vrh Severne Amerike (Denali), to gorovje je močno poledenelo
  • Obrežno gorovje – leži med Kalifornijsko dolino in Tihim oceanom, je močno razdrobljeno ozko obalno gorovje z izoblikovanimi obalnimi ravnicami
  • Kolumbijska planota – leži ob reki Snake v Britanski Kolumbiji, je zelo rodovitno območje z možnostjo namakanja
  • Velika kotlina – leži JZ od Kolumbijske planote, sestavljena je iz manjših kotlin med Sierra Nevado in gorovjem Wasatch
  • Koloradska planota – leži v državah Kolorado, Utah, Arizona in Nova Mehika, je uravnana planota z vmesnimi gorovji ter nižjimi kotlinami, tukaj najdemo znameniti Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)
  • Kaskadsko gorovje leži na zahodu in zapira območje Visokih planot in kotlin, nastalo je iz vulkanskih kamnin
  • Sierra Nevada – leži vzhodno od osrednje Kalifornijske kotline, prebivalcem predstavlja prometno in klimatsko pregrado

Države, ozemlja in odvisna ozemljauredi

Spodaj je tabela držav in ozemelj v Severni Ameriki razdeljena na tri osnovne regije.[1][2][3]

Država ali ozemljePovršina
(km2)[4]
Prebivalstvo
(ocena 2008)[5]
Gostota prebivalstva
(na km2)
Glavno mesto
Severna Amerika[opomba 2]
 Bermuda (ZK)700154000000000000054700465000000000000065.0001203,7Hamilton
 Kanada70069984670000000009.984.670700733573000000000033.573.0003,4Ottawa
 Grenlandija (Danska)70062166086000000002.166.086700457000000000000057.0000,026Nuuk (Godthåb)
 Mehika70061964375000000001.964.3757008112322757000000112.322.75757,1Ciudad de México
 Sveti Peter in Mihael (Francija)700224200000000000024270036000000000000006.00024,8Saint-Pierre
 Združene države Amerike[opomba 3]70069629091000000009.629.0917008311630000000000311.630.00032,7Washington, D.C.
Karibi
 Angvila (ZK)700191000000000000091700415000000000000015.000164,8The Valley
 Antigva in Barbuda7002442000000000000442700488000000000000088.000199,1St. John's
 Aruba (Niz.)70021800000000000001807005107000000000000107.000594,4Oranjestad
 Bahami[opomba 4]700413943000000000013.9437005342000000000000342.00024,5Nassau
 Barbados70024300000000000004307005256000000000000256.000595,3Bridgetown
 Bonaire (Nizozemska)7002294000000000000294700412093000000000012.093[6]41,1Kralendijk
 Britanski Deviški otoki (ZK)7002151000000000000151700423000000000000023.000152,3Road Town
 Kajmanski otoki (ZK)7002264000000000000264700456000000000000056.000212,1George Town
 Clipperton Island (Francija)70006000000000000006500000000000000000000,0 —
 Kuba7005109886000000000109.886700711204000000000011.204.000102,0Havana
 Curaçao (Nizozemska)70024440000000000004447005140794000000000140.794[6]317,1Willemstad
 Dominika7002751000000000000751700467000000000000067.00089,2Roseau
 Dominikanska republika700448671000000000048.671700710090000000000010.090.000207,3Santo Domingo
 Grenada70023440000000000003447005104000000000000104.000302,3St. George's
 Gvadelup (Francija)70031628000000000001.6287005401784000000000401.784[7]246,7Basse-Terre
 Haiti700427750000000000027.750700710033000000000010.033.000361,5Port-au-Prince
 Jamajka700410991000000000010.99170062719000000000002.719.000247,4Kingston
 Martinik (Francija)70031128000000000001.1287005397693000000000397.693[8]352,6Fort-de-France
 Montserrat (ZK)700210200000000000010270036000000000000006.00058,8Plymouth; Brades[opomba 5]
 Navassa (ZDA)70005000000000000005[9]50000000000000000000[10]0,0 —
 Portoriko (ZDA)70038870000000000008.87070063982000000000003.982.000448,9San Juan
 Saba (Nizozemska)70011300000000000001370031537000000000001.537[6]118,2The Bottom
 Saint Barthélemy (Francija)700121000000000000021[9]70037448000000000007.448[10]354.7Gustavia
 Sveti Krištof in Nevis7002261000000000000261700452000000000000052.000199,2Basseterre
 Sveta Lucija70025390000000000005397005172000000000000172.000319,1Castries
 Saint Martin (Francija)700154000000000000054[9]700429820000000000029.820[10]552,2Marigot
 Sveti Vincencij in Grenadine70023890000000000003897005109000000000000109.000280,2Kingstown
 Sint Eustatius (Nizozemska)70012100000000000002170032739000000000002.739[6]130,4Oranjestad
 Sint Maarten (Nizozemska)700134000000000000034700440009000000000040.009[6]1176.7Philipsburg
 Trinidad in Tobago[opomba 6]70035130000000000005.13070061339000000000001.339.000261,0Port of Spain
 Otoki Turks in Caicos[opomba 4] (ZK)7002948000000000000948700433000000000000033.00034,8Cockburn Town
 Ameriški Deviški otoki (ZDA)70023470000000000003477005110000000000000110.000317,0Charlotte Amalie
Srednja Amerika
 Belize700422966000000000022.9667005307000000000000307.00013,4Belmopan
 Kostarika700451100000000000051.10070064579000000000004.579.00089,6San José
 Salvador700421041000000000021.04170066163000000000006.163.000293,0San Salvador
 Gvatemala7005108889000000000108.889700714027000000000014.027.000128,8Gvatemala
 Honduras7005112492000000000112.49270067466000000000007.466.00066,4Tegucigalpa
 Nikaragva7005130373000000000130.37370065743000000000005.743.00044,1Managua
 Panama[opomba 6][opomba 7]700475417000000000075.41770063454000000000003.454.00045,8Panama
Skupaj700724500995000000024.500.9957008541720440000000541.720.44022,9

Pomembne reke in njihov pomenuredi

Reka Misisipi

Podnebjeuredi

Zelo pomembna značilnost podnebja je razporeditev padavin in temperatur, katere enakomerno upadajo od juga proti severu. Količina padavin pa se zmanjšuje v smeri od vzhoda proti zahodu. Na podnebje Severne Amerike vplivajo morski tokovi (hladni Labradorski tok in topli Zalivski tok), relief, potek gorskih verig, uravnano površje v osrednjem delu celine, in oddaljenost od oceanov in Mehiškega zaliva. Največji del ozemlja Severne Amerike leži v zmerno toplem pasu. Severna Amerika obsega več toplotnih pasov, od polarnega, do subtropskega.

Podnebni tipiuredi

  • Polarno podnebje – je na skrajnem severu, tukaj ni rastlinstva, dolge zime in kratka poletja
  • Subpolarno podnebje – je območje med polarnim in zmerno toplim pasom, redko poseljeno območje
  • Oceansko podnebje – je na obalnem pasu ob Tihem oceanu, letno pade veliko padavin, slabo rodovitna prst
  • Gorsko podnebje – je v goratih predelih, kratko toplo poletje in dolge mrzle zime, temperature upadajo z nadmorsko višino
  • Stepsko podnebje – je v notranjosti na JZ celine, v poletnih mesecih so velike suše, velika možnost naravnih ujm
  • Mediteransko podnebje – je na območju obalnega dela Kalifornije, rodovitna rdeča prst, gosto poseljeno
  • Kontinentalno vlažno podnebje – je na zahodu celine, ob obali in na vzhod v notranjost, vroča poletja in mrzle zime, prisotna so velika temperaturna nihanja, rodovitna rjava prst
  • Polsuho in suho celinsko podnebje – je na JZ celine, severno od Mehike, malo padavin, kserofilno rastje, nerodovitne polpuščavske prsti
  • Subtropsko vlažno podnebje – je na obalnih predelih ZDA, v bližini Mehiškega zaliva, značilni so močni hurikani

Prebivalstvouredi

Vsakodnevna prometna konica v Kaliforniji

Za Severno Ameriko je značilna postindustrijska družba (primarni sektor 3 %, sekundarni sektor (21 %–25 %), terciarni sektor (70 %), mehanizacija v kmetijski proizvodnji in avtomatizacija, ki zmanjšuje ročno izdelavo v industriji. Veliko je priseljevanja, tako v zgodovini, kot danes. V ZDA se je preselilo tudi veliko Slovencev, največ med letoma 1880 in 1914. Naravne, gospodarske in zgodovinske razmere pa povzročajo neenakomerno poseljenost. Kanada velja za deželo imigriranja, za kar je zaslužna politika večkulturnega razvoja (dvojezičnost).

Zgodovina prebivalstvauredi

Ameriški staroselci so Indijanci, ki so se naselili v času zadnje ledene dobe. V tem času so se prav tako naselili Eskimi iz Sibirije. Kasneje so se začeli priseljevati evropejci, predvsem anglosaški narodi. Za razliko od Kanade, kamor so se priseljevali Francozi. Evropejci so se v 17. stoletju pričeli množično preseljevati v Severno Ameriko, kar je vodilo do postopne kolonizacije. Ker so si evropejci prisvajali indijska ozemlja, so za Indijance ustanovili rezervate, kjer bi njihova zemlja bila delno zaščitena. Največja etnična skupina v Severni Ameriki so bili včasih ameriški črnci.

Prebivalstvo danesuredi

Urbanizacija Severne Amerika je potekala izjemno hitro. Določene etnične skupine se niso v celoti integrirale, zato je danes znan model "kulturnega mozaika", ki pomeni vključevanje drugih ras v družbo in hkrati ohranjanje lastne identitete. Prebivalstvo je najbolj zgoščeno na območju starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih in severno od njih. ZDA so postale največji selitveni tok na svetu.

Deset največjih metropolitanskih območij po prebivalstvo iz leta 2010 - podatki temeljijo na popisu iz Združenih držav Amerike in ocenah popisa iz Kanade in Mehike.

Metropolitansko območjePrebivalstvoPovršinaDržava
Ciudad de Mexico21.163.2267.346 km²Mehika
New York18.897.10917.405 km²ZDA
Los Angeles12.828.83712.562 km²ZDA
Čikago9.461.10524.814 km²ZDA
Dallas-Fort Worth6.371.77324.059 km²ZDA
Filadelfija5.965.34313.256 km²ZDA
Houston5.946.80026.061 km²ZDA
Toronto5.583.0645.906 km²Kanada
Washington, D.C.5.582.17014.412 km²ZDA
Miami5.564.63515.896 km²ZDA

Števila so iz popisa 2011.

Amerikanizacijauredi

Amerikanizacija imenujemo proces asimiliranja priseljencev v skupen narod in odpravljanje racionalnih razlik. Priseljenci sprejmejo jezik, kulturo, način življenja, ... V proces amerikanizacije niso bili sprejeti indijanci in črnci, ker jih je družba zavračala. Še vedno pa so prisotne rasne in socialne razlike med ljudmi.

Kmetijstvouredi

Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. ZDA izvozi približno tretjino pridelka, Kanada pa kar dve tretjini. Prekomerna produkcija živil je pripeljala do resnih okoljevarstvenih problemov.

Kmetijski pasovi v Severni Amerikiuredi

Prerija

Pas ekstenzivne pašne živinorejeuredi

Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. poldnevnika, kjer so suhe stepske pokrajine. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. Največje so govedorejske farme. Ponekod je možno umetno namakanje.

Bombažni pasuredi

Bombažni pas se razteza severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasa. Pojavil se je v obdobju suženjstva in zelo spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih surovin. Dandanes namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino, ... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje.

Koruzni pasuredi

Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasa. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala koruza, v današnjih časih pa soja, prašičereja, mesna govedoreja.

Pšenični pasuredi

Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. poldnevnika. Prevladujejo prerije v Kanadi in Teksasu. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije. Ni suhih pokrajin.

Mlečni pasuredi

Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju je zelo ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest. Pogoste so t. i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v drugih panogah, večinoma v mestu oz. primestju.

Območje tropskih in subtropskih kultururedi

Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko Floride in Mehiškega zaliva. Na tem območju gojijo različne vrste sadja, agrumov, ...

Obalni pasuredi

Obalni pas se razteza ob morju na zahodu. Na tem območju gojijo zelenjavo, cvetje, sadje, agrume, vinske trte, ... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.

Zanimivostiuredi

Kip svobode v New Yorku
  • Kip svobode so leta 1886 Francozi podarili ZDA, ob obletnici prijateljskih odnosov med državama.
  • New York je najgosteje (10.452 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljeno mesto v Severni Ameriki.
  • Dolina smrti v Kaliforniji je najnižje, najbolj suho in vroče področje v Severni Ameriki. Leži kar 86 m pod morsko gladino.
  • Narodni park Yellowstone je bil ustanovljen 1. marca leta 1872 in velja za prvi ustanovljeni narodni park na svetu. Obsega kar 8.983 kvadratnih kilometrov.
  • Grenlandija je največji otok na svetu, ki geografsko spada pod Severno Ameriko, a lasti si ga Danska. Leži na severu Atlanstskega oceana.

Glej tudiuredi

Opombeuredi

  1. Podatek za gostoto naseljenosti Severne Amerike temelji le na skupni površini kopnega (23.090.542 km2), kar je precej manj kot kopenska in vodna površina skupaj (24.709.000 km2).
  2. Ta definicija Severne Amerika vključuje le štiri najsevernejše ozemeljske enote Kanade, Grenlandije, Mehike in bližnjih Bermuda otokov – ob obali in vzhodno od Cape Hatteras, Severna Karolina – in Saint Pierre in Miquelon – ob obali in južno od Nove Fundlandije in Labradorja. Sklici vključujejo[1][2][3]
  3. Vključuje ameriško zvezno državo Havaji na istoimenskem otočju v Tihem oceanu, ki ga običajno obravnavajo kot del Oceanije.
  4. 4,0 4,1 Ker se otočje Lucayan nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v Karibskem morju, so Bahami del Zahodne Indije (West Indies) in tehnično niso del Karibov, čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.
  5. Zaradi aktivnosti ognjenika Soufrière Hills julija 1995 je bila večina Plymoutha uničena in vladne službe so bile preseljene na Brades. Plymouth je ostal de jure glavno mesto.
  6. 6,0 6,1 Odvisno od definicije so Aruba, Bonaire, Curaçao, Panama in Trinidad in Tobago na ozemlju ali v Severni ali v Južni Ameriki ali v obeh Amerikah.
  7. Panama se na splošno umešča med države Severne Amerike, čeprav jo nekateri delijo pri Panamskem prekopu. Številke, navedene tukaj, se nanašajo na celotno državo.

Skliciuredi

  1. 1,0 1,1 »SPP Background«. CommerceConnect.gov. Security and Prosperity Partnership Of North America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2008. Pridobljeno 14. novembra 2010.
  2. 2,0 2,1 »Ecoregions of North America«. United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno 30. maja 2011.
  3. 3,0 3,1 »What's the difference between North, Latin, Central, Middle, South, Spanish and Anglo America?«. About.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2016. Pridobljeno 25. junija 2014.
  4. Unless otherwise noted, land area figures are taken from »Demographic Yearbook—Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density« (PDF). United Nations Statistics Division. 2008. Pridobljeno 14. oktobra 2010. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  5. Unless otherwise noted, population estimates are taken from Department of Economic and Social Affairs Population Division (2009). »World Population Prospects, Table A.1« (PDF). 2008 revision. United Nations. Pridobljeno 12. marca 2009.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Ocene prebivalstva so vzete iz Central Bureau of Statistics Netherlands Antilles. »Statistical information: Population«. Government of the Netherlands Antilles. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2010. Pridobljeno 14. oktobra 2010.
  7. »Insee – Populations légales 2008 – 971-Guadeloupe« (v francoščini). Insee.fr. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
  8. »Insee – Populations légales 2008 – 972-Martinique« (v francoščini). Insee.fr. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
  9. 9,0 9,1 9,2 Land area figures taken from »The World Factbook: 2010 edition«. Government of the United States, Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2014. Pridobljeno 14. oktobra 2010.
  10. 10,0 10,1 10,2 These population estimates are for 2010, and are taken from »The World Factbook: 2010 edition«. Government of the United States, Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2018. Pridobljeno 14. oktobra 2010.

Viriuredi

Zunanje povezaveuredi