Portal:Literatura

uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi  

Izbrano delo

Naslovna stran revije Zaliv iz leta 1984

Revija Zaliv s podnaslovom Revija za književnost in kulturo je izhajala v Trstu od leta 1966 do 1990.

V prvih letih delovanja so uredniški odbor sestavljali Marko Kravos, Danijela Nedoh, Igor Tuta in Boris Pahor, Milan Lipovec pa je bil v vlogi odgovornega urednika. Po letu 1975 sta revijo urejala Boris Pahor in Milan Lipovec kot odgovorni urednik, pomagala pa je tudi Pahorjeva žena Radoslava Premrl. Najprej je revija izhajala štirikrat letno, od 1982 dalje samo enkrat, in sicer so bile štiri številke združene v zbornik. Do te Pahorjeve odločitve ni prišlo zaradi finančnih težav, ampak zaradi pomanjkanja mlajšega kadra, ki ga revija v šestnajstih letih ni uspela pridobiti, da bi se ta zavzel zanjo.

Več ...

uredi  

Izbrani avtor

Tone Smolej

Tone Smolej, slovenski komparativist, francist in literarni zgodovinar, *5. oktobra 1972, Ljubljana, Slovenija.

Tone Smolej je po končani poljanski gimnaziji študiral primerjalno književnost in francoščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1997. Izpopolnjeval se je kot Herderjev štipendist na Dunaju v letih 1996/97 ter na nekaj enomesečnih študijskih bivanjih na Poljskem in v Franciji. Leta 1998 se je vpisal na podiplomski študijprimerjalne književnosti, pet let pozneje (2003) je pod mentorstvom Evalda Korena doktoriral z disertacijo o slovenski recepciji francoske naturalistične proze. Več ...

uredi  

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

»Torej je vam, gospod župan, pred vsem na tem ležeče, da dobite k hiši bogato nevesto?«

»Saj pravim: beračice ne maram, in naj jo ima Janko še tako rad.«

»Kaj pa, če bi imela ona Brigita lepo doto, lepšo, kakor jo ima sploh katera v naši dolini?«

»Kje bo vzela sirota doto! Še za poročno obleko nima. Le naj zato pusti našega Jankota pri miru in naj si izbije iz glave vse nepotrebne misli in upe, da bo katerikrat gospodarila na Stoparjevem domu.«

»Oho, prosim: kako morete tako zaničljivo reči, naj pusti vašega Jankota pri miru? Ali se je mar ona njemu nastavljala? Nikdar. On je silil vanjo. Jaz sem bila lansko leto vedno priča, kadar je prišel k nji k Poljakovim. Ona ga nikdar ni vabila, niti s pogledom ne. Pač pa je on tiščal za njo.«

»Zato sem pa ravno hud na njega«, je vzrojil župan, »da se gre on, župana Stoparja sin, tako daleč izpozabit in iztiče za ubogo rejenko, ko bi vendar moral vedeti, da jih lahko na vsak prst dobi deset bogatih.«

»No, on si je izbral njo. Zakaj ravno njo, ne vemo. Pač tako pride.

(Matija Prelesnik, Nesrečno zlato, Dom in svet, 1902)

uredi  

Izbrani pojem

Mladinska literatura ali mladinska književnost je v prvi vrsti namenjena otrokom in mladostnikom do osemnjastega leta in tudi drugim bralcem. Pod izrazom mladinska literatura lahko razumemo tudi pisanje mladostnikov. V mladinski prozi je protagonist mladostnik. V zgodovini meje med otroško in mladinsko literaturo ni bilo, sedaj pa potreba po razmejitvi narašča. Nekdaj je bila meja pri 14. letih, danes pa se je pomaknila na 12. leto.

Prvo priznavanje mladostnikov kot samostojne bralske kategorije je opisala Sarah Trimmer leta 1802. Uveljavila je pojem otroška literatura pod izrazom Knjige za otroke. Literatura sprva niso pisali izrecno za mladino, privi je prilagodil svoj tekst za mladino Walter Scott (Waverly, 1814). Drugi pomembni angleški avtorji in dela: Thomas Hughes Šolski dnevi Toma Browna, 1857 (Tom Brown's School Days), Louisa May Alcott Male ženske, 1867) (Little Women, Robert Louis Stevenson Otok zakladov (Treasure Island), Lewis Carroll Alica v čudežni deželi (Alice in wonderland), Johanna Spyri Hajdi (Heidi) ter Anna Sewell Črni lepotec (Black Beauty). Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti