Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,[1] ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev.

Departmaji Francije
Départements français
  • Znano tudi kot:
  • Departamant gall (bretonsko), Dèpartament francês (arpitansko), Departament francés (okcitansko), Fratziako departamendu (baskovsko), Departament francès (katalonsko)
LokacijaFrancija
Nadrejene enoteRegije
Število101 (stanje 2. januar 2021)
Možne vrste
PrebivalstvoNajvečja: sever, Hauts-de-France—2.608.346 (štetje 2019)
Najmanjša: Lozère, Okcitanija—76.557 (štetje 2019)
PovršineNajvečja: Francoska Gvajana—83.533,9 km²
Najmanjša: Pariz, Île-de-France—105,4 km²
GostoteNajvečja: Pariz, Île-de-France—8014 preb./km²
Najmanjša: Francoska Gvajana—1,4 preb./km²
Vlade
  • departmajski svet
Podrazdelitev

Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (conseil départemental [ednina], conseils départementaux [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (conseil général [ednina] conseils généraux [množina]).[2] Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.[3] Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij.

Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc Ancien Régime z namenom krepitve nacionalne enotnosti;[4] naziv departma se uporablja za pomen dela večje celote.[5] Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,[6][7] čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih d'Argensona.[8] Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala trienio liberal) in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.[9]

Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, uradna geografska oznaka, ki jo dodeli Institut national de la statistique et des études économiques (Insée).[10] Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov.

Leta 2014 je predsednik François Hollande predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.[11] Ta reformni projekt je bil medtem opuščen.

Seznam departmajevuredi

INSEEGrb 1DepartmaPrefekturaRegijaPoimenovan po
01 AinBourg-en-Bresse  Auvergne - Rona - AlpeAin (reka)
02 AisneLaon  Hauts-de-FranceAisne (reka)
03 AllierMoulins  Auvergne - Rona - AlpeAllier (reka)
04 Alpes-de-Haute-Provence 2Digne-les-Bains  Provansa - Alpe - Azurna obalaAlpe, gore in regija Provansa
05 Hautes-AlpesGap  Provansa - Alpe - Azurna obalaAlpe
06 Alpes-MaritimesNice  Provansa - Alpe - Azurna obalaAlpe
07 ArdèchePrivas  Auvergne - Rona - AlpeArdèche (reka)
08 ArdennesCharleville-Mézières  Grand EstArdeni
09 AriègeFoix  OkcitanijaAriège (reka)
10 AubeTroyes  Grand EstAube (reka)
11 AudeCarcassonne  OkcitanijaAude (reka)
12 AveyronRodez  OkcitanijaAveyron (reka)
13 Bouches-du-RhôneMarseille  Provansa - Alpe - Azurna obalaRona
14 CalvadosCaen Normandijaskale Calvados
15 CantalAurillac  Auvergne - Rona - AlpeMonts du Cantal
16 CharenteAngoulême  Nova AkvitanijaCharente (reka)
17 Charente-Maritime 3La Rochelle  Nova AkvitanijaCharente (reka)
18 CherBourges  Center-Dolina LoareCher (reka)
19 CorrèzeTulle  Nova AkvitanijaCorrèze (reka)
2A Corse-du-Sud (Južna Korzika) 19Ajaccio  KorzikaOtoku Korzika
2B Haute-Corse (Zgornja Korzika) 19Bastia  KorzikaOtoku Korzika
21 Côte-d'OrDijon  Burgundija - Franche-ComtéBurgundskih vinogradih
22 Côtes-d'Armor 4Saint-Brieuc Bretanjaobalah Armorike
23 CreuseGuéret  Nova AkvitanijaCreuse (reka)
24 DordognePérigueux  Nova AkvitanijaDordogne (reka)
25 DoubsBesançon  Burgundija - Franche-ComtéDoubs (reka)
26 DrômeValence  Auvergne - Rona - AlpeDrôme (reka)
27 EureÉvreux NormandijaEure (reka)
28 Eure-et-LoirChartres  Center-Dolina Loarereki Eure in Loir
29 FinistèreQuimper BretanjaFinis Terræ (konec sveta)
30 GardNîmes  OkcitanijaGardon (reka)
31 Haute-GaronneToulouse  OkcitanijaGaronne (reka)
32 GersAuch  OkcitanijaGers (reka)
33 Gironde 5Bordeaux  Nova AkvitanijaGironde (reka)
34 HéraultMontpellier  OkcitanijaHérault (reka)
35 Ille-et-VilaineRennes Bretanjareki Ille in Vilaine
36 IndreChâteauroux  Center-Dolina LoareIndre (reka)
37 Indre-et-LoireTours  Center-Dolina Loarereki Indre in Loara
38 IsèreGrenoble  Auvergne - Rona - AlpeIsère (reka)
39 JuraLons-le-Saunier  Burgundija - Franche-ComtéŠvicarska Jura
40 LandesMont-de-Marsan  Nova AkvitanijaLandski gozd
41 Loir-et-CherBlois  Center-Dolina Loarereki Loir in Cher
42 LoireSaint-Étienne  Auvergne - Rona - AlpeLoara
43 Haute-LoireLe Puy-en-Velay  Auvergne - Rona - AlpeLoara
44 Loire-Atlantique 6Nantes  Pays de la LoireLoara
45 LoiretOrléans  Center-Dolina LoareLoiret (reka)
46 LotCahors  OkcitanijaLot (reka)
47 Lot-et-GaronneAgen  Nova Akvitanijareki Lot in Garona
48 LozèreMende  OkcitanijaLozère
49 Maine-et-Loire 7Angers  Pays de la Loirereki Maine in Loara
50 MancheSaint-Lô NormandijaRokavskem prelivu
51 MarneChâlons-en-Champagne  Grand EstMarna (reka)
52 Haute-MarneChaumont  Grand EstMarne (reka)
53 MayenneLaval  Pays de la LoireMayenne (reka)
54 Meurthe-et-MoselleNancy  Grand Estreki Meurthe inMoselle
55 MeuseBar-le-Duc  Grand EstMeuse (reka)
56 MorbihanVannes BretanjaMorbihanski zaliv
57 MoselleMetz  Grand EstMozela
58 NièvreNevers  Burgundija - Franche-ComtéNièvre (reka)
59 NordLille  Hauts-de-FranceSever (North)
60 OiseBeauvais  Hauts-de-FranceOise (reka)
61 OrneAlençon NormandijaOrne (reka)
62 Pas-de-CalaisArras  Hauts-de-FranceDovrska vrata
63 Puy-de-DômeClermont-Ferrand  Auvergne - Rona - Alpeognjeniku Puy de Dôme
64 Pyrénées-Atlantiques 8Pau  Nova AkvitanijaPirineji
65 Hautes-PyrénéesTarbes  OkcitanijaPirineji
66 Pyrénées-OrientalesPerpignan  OkcitanijaPirineji
67 Bas-RhinStrasbourg  Grand EstRen (reka)
68 Haut-RhinColmar  Grand EstRen (reka)
69 RhôneLyon  Auvergne - Rona - AlpeRona (reka)
69M Lyon Metropolis 18Lyon  Auvergne - Rona - Alpeobčina Lyona
70 Haute-SaôneVesoul  Burgundija - Franche-ComtéSaona (reka)
71 Saône-et-LoireMâcon  Burgundija - Franche-Comtéreki Saona in Loara
72 SartheLe Mans  Pays de la LoireSarthe (reka)
73 SavoieChambéry  Auvergne - Rona - Alperegija Savoja
74 Haute-SavoieAnnecy  Auvergne - Rona - Alperegija Savoja
75 Pariz 9Paris  Île-de-Franceobčina Pariza
76 Seine-Maritime 10Rouen NormandijaSena (reka)
77 Seine-et-MarneMelun  Île-de-Francereki Sena in Marna
78 Yvelines 11Versailles  Île-de-FranceGozdu Yvelines
79 Deux-SèvresNiort  Nova Akvitanijareki Sèvre Nantaise in Sèvre Niortaise
80 SommeAmiens  Hauts-de-FranceSoma (reka)
81 TarnAlbi  OkcitanijaTarn (reka)
82 Tarn-et-GaronneMontauban  Okcitanijareki Tarn in Garona
83 VarToulon  Provansa - Alpe - Azurna obalaVar (reka)
84 VaucluseAvignon  Provansa - Alpe - Azurna obalaizviru Fontaine de Vaucluse
85 VendéeLa Roche-sur-Yon  Pays de la LoireVendée (reka)
86 ViennePoitiers  Nova AkvitanijaVienne (reka)
87 Haute-VienneLimoges  Nova AkvitanijaVienne (reka)
88 VosgesÉpinal  Grand EstVogezi
89 YonneAuxerre  Burgundija - Franche-ComtéYonne (reka)
90 Territoire de BelfortBelfort  Burgundija - Franche-Comtéobčina Belforta
91 Essonne 12Evry  Île-de-FranceEssonne (reka)
92 Hauts-de-Seine 13Nanterre  Île-de-FranceSena (reka)
93 Seine-Saint-Denis 14Bobigny  Île-de-FranceSena (reka)
94 Val-de-MarneCréteil  Île-de-FranceMarna (reka)
95 Val-d'OisePontoise 15  Île-de-FranceOise (reka)
971 Gvadelup (Guadeloupe) 16Basse-Terre  GuadeloupeOtok Gvadelup
972 Martinik (Martinique) 16Fort-de-France  MartiniqueOtok Martinik
973 Gvajana (Guyane) 16Cayenne  Francoska GvajanaGvajane
974 La Réunion 16Saint-Denis  RéunionOtok Reunion
976 Mayotte 17Mamoudzou  MayotteOtok Mayotte

Notes:

  • ^1 Večina grbov ni uradnih
  • ^2 Ta departma je bil poznan kot Basses-Alpes (»Nižje Alpe«) do leta 1970
  • ^3 Ta departma je bil poznan kot Charente-Inférieure (»Nižja reka Klarenta«) do leta 1941
  • ^4 Ta departma je bil poznan kot Côtes-du-Nord (»Obale severa«) do leta 1990
  • ^5 Ta departma je bil poznan kot Bec-d'Ambès (»Bec d'Ambès«) od leta 1793 do leta 1795. Koncencija je to ime odpravila, da bi se izognila spominov na prepovedano politično frakcijo Žirondincev.
  • ^6 Ta departma je bil poznan kot Loire-Inférieure (»Spodnja Loara«) do leta 1957
  • ^7 Ta departma je bil poznan kot Mayenne-et-Loirereka Mayenne in Loara«) do leta 1791
  • ^8 Ta departma je bil poznan kot Basses-Pyrénées (»Spodnji Pirineji«) do leta 1969
  • ^9 Številka 75 je bila uradno dodeljena departmaju Seine
  • ^10 Ta departma je bil poznan kot Seine-Inférieure (»Spodnji Seine«) do leta 1955
  • ^11 Številka 78 je bila uradno dodeljena departmaju Seine-et-Oise
  • ^12 Številka 91 je bila uradno dodeljena departmaju Alžir, v Francoski Alžiriji
  • ^13 Številka 92 je bila uradno dodeljena departmaju Oran, v Francoski Alžiriji
  • ^14 Številka 93 je bila uradno dodeljena departmaju Constantine, v Francoski Alžiriji
  • ^15 Prefektura departmaja Val-d'Oise imenovana Pontoise je bila ustanovljena ob nastanku departmaja, ampak je bila v resnici premaknjena na sosenjo občino Cergy. Trenutno sta oba dela ville nouvelle, ki je del mesta Cergy-Pontoise
  • ^16 Vsak čezmorski departma sestavlja regija in ima zato status podoben kot metropolitanska Francija. Vsi departmaji so del Francije in Evropske Unije, čeprav za njih veljajo.
  • ^17 Mayotte je postal 101. departma Francije 31. marca 2011. Njegova Koda INSEE je 976 (975 je že dodeljena francoskemu čezmorskemu kolektivu Saint Pierre in Miquelon).
  • ^18 Metropole teritorialnih kolktivov imajo posebne zakone.
  • ^19 Korzika je bila razdeljena na dva departmaja (Golo in Liamone) od leta 1793 do leta 1811, in kasneje ponovno na dva departmaja (Corse-du-Sud, številka 2A, in Haute-Corse, številka 2B) leta 1975. Leta 2019 sta Corse-du-Sud in Haute-Corse še vedno administrativna departmaja, čeprav nimata več statusa departmajskega »čezmorskega kolektiva«: regijske in departmajske funkcije so bile od leta 2018 vodene s strani enega teritorialnega kolektiva.

Skliciuredi

  1. »Code officiel géographique au 1er janvier 2021 | Insee«. www.insee.fr. Pridobljeno 9. novembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  2. Ministère de l'intérieur, Les élections départementales : comprendre ce qui change (v francoščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2016, pridobljeno 30. julija 2015
  3. »Quelles sont les compétences des départements ?«. Vie publique.fr (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.
  4. 83 départements sont créés en France (v francoščini), pridobljeno 5. novembra 2021
  5. Rey, Alain (25. oktober 2011). Dictionnaire Historique de la langue française (v francoščini). NATHAN. ISBN 978-2-321-00013-6.
  6. »Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat«. senat.fr. Pridobljeno 5. novembra 2021.
  7. »Création du département« (v francoščini). Archives départementales du Puy-de-Dôme. Pridobljeno 5. novembra 2021.
  8. »Carte de France à la révolution: création des départements«. cartesfrance.fr. Pridobljeno 5. novembra 2021.
  9. Turchetti, Mario (2005). La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003) (v francoščini). Saint-Paul. str. 46. ISBN 978-2-8271-0983-8.
  10. »🔎 Code INSEE : définition et explications«. Techno-Science.net (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.
  11. »François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020«. La Gazette des Communes (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.

Zunanje povezaveuredi