Afrika

Kontinent

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji. Z 1.4 milijarde prebivalcev[2][3] (leta 2021) predstavlja približno 18 % svetovnega prebivalstva.

Afrika
Površina30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev1,1 milijarde[1] (2013, 2.)
Gostota naseljenosti30,51 preb./km2
DemonimAfričani
Države54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja
Časovni pasoviUTC-1 do UTC+4
Največja mestaMetropolitanska območja v Afriki
Nigerija Lagos
Egipt Kairo
Demokratična republika KongoRepublika Kongo Kinšasa-Brazzaville
Republika Južna Afrika Johannesburg
Somalija Mogadiš
Sudan Kartum-Omdurman
Tanzanija Dar es Salaam
Egipt Aleksandrija
Slonokoščena obala Abidžan
Maroko Casablanca
Politični zemljevid Afrike

Geografijauredi

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t. i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.[4]

Satelitska slika Afrike

Prebivalstvouredi

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic[5] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.[6][7] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev, največkrat angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950[8] na milijardo leta 2009.[9]

Podnebje in rastjeuredi

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.

Regije, teritoriji in državeuredi

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.[10]

Afriške regije po shemi OZN:[10]

Politični zemljevid Afrike

ZastavaGrbImePovršina
(km²)
Prebivalstvo[11]LetoGostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto
Severna Afrika
Alžirija2.381.74034.178.188200914Alžir
Kanarski otoki (Španija)[12]7.4922.118.5192010226Las Palmas de Gran Canaria,
Santa Cruz de Tenerife
Ceuta (Španija)[13]2071.50520013.575
Egipt[14]1.001.45082.868.000201283Kairo
Libija1.759.5406.310.43420094Tripoli
Madeira (Portugalska)[15]797245.0002001307Funchal
Melilla (Španija)[16]1266.41120015.534
Maroko446.55034.859.364200978Rabat
Sudan1.861.48430.894.000200817Kartum
Tunizija163,61010,486,339200964Tunis
Zahodna Sahara[17]266.000405.21020092El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
Džibuti23.000623.891201222Džibuti
Eritreja121.3205.647.168200947Asmara
Etiopija1.127.12784.320.987201275Adis Abeba
Somalija637.6579.832.017200915Mogadiš
Vzhodna Afrika
Burundi27.8308.988.0912009323Gitega
Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos
(UK)
56,133.000201253,4Diego Garcia
Komori2.170752.4382009347Moroni
Kenija582.65039.002.772200966Nairobi
Madagaskar587.04020.653.556200935Antananarivo
Malavi118.48014.268.7112009120Lilongwe
Mavricij2.0401.286.0512012630Port Louis
Mayotte (Francija)374223.7652009490Mamoudzou
Mozambik801.59021.669.278200927Maputo
Réunion2.512743.9812002296Saint-Denis
Ruanda26.33810.473.2822009398Kigali
Sejšeli45587.4762009192Viktorija
Južni Sudan619.7458.260.490200813Džuba
Tanzanija945.08744.929.002200943Dodoma
Uganda236.04032.369.5582009137Kampala
Zambija752.61411.862.740200916Lusaka
Zimbabve390.58011.392.629200929Harare
Srednja Afrika
Angola1.246.70012.799.293200910Luanda
Kamerun475.44018.879.301200940Yaoundé
Srednjeafriška republika622.9844.511.48820097Bangui
Čad1.284.00010.329.20820098N'Djamena
Zahodni Kongo342.0004.012.809200912Brazzaville
Vzhodni Kongo2.345.41069.575.000201230Kinšasa
Ekvatorialna Gvineja28.051633.441200923Malabo
Gabon267.6671.514.99320096Libreville
Sveti Tomaž in Princ1.001212.6792009212São Tomé
Južna Afrika
Bocvana600.3701.990.87620093Gaborone
Lesoto30.3552.130.819200970Maseru
Namibija825.4182.108.66520093Windhoek
Južna Afrika1.219.91251.770.560201142Bloemfontein, Cape Town, Pretorija[18]
Esvatini17.3631.123.913200965Mbabane
Zahodna Afrika
Benin112.6208.791.832200978Porto-Novo
Burkina Faso274.20015.746.232200957Ouagadougou
Gambija11.3001.782.8932009158Banjul
Gana239.46023.832.4952009100Akra
Gvineja245.85710.057.975200941Conakry
Gvineja Bissau36.1201.533.964200943Bissau
Liberija111.3703.441.790200931Monrovija
Mali1.240.00012.666.987200910Bamako
Mavretanija1.030.7003.129.48620093Nouakchott
Niger1.267.00015.306.252200912Niamey
Nigerija923.768166.629.0002012180Abuja
Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK)4207.728201213Jamestown
Senegal196.19013.711.597200970Dakar
Sierra Leone71.7406.440.053200990Freetown
Slonokoščena obala322.46020.617.068200964Yamoussoukro[19]
Togo56.7856.019.8772009106Lomé
Zelenortski otoki4.033429.4742009107Praia
Skupaj30.368.6091.001.322.068200933


Sklici in opombeuredi

  1. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 27. junija 2014.
  2. »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  3. »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  4. Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). »Seaward extension of the East African Rift«. Nature. Zv. 321, št. 6070. str. 599–603. doi:10.1038/321599a0.
  5. Dalton, Rex (1. oktober 2009). »Oldest hominid skeleton revealed«. Nature News.
  6. Stringer, C.B. (1994). »Evolution of Early Humans«. V Jones, Steve; Martin, Robert; Pilbeam, David (ur.). The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3.
  7. McHenry, H.M (2009). »Human Evolution«. V Ruse, Michael; Travis, Joseph (ur.). Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3.
  8. Population Arhivirano 2000-12-17 na Wayback Machine.. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
  9. Kobo, Kingsley (25. avgust 2009). »Africa's population now 1 billion«. AfricaNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2011. Pridobljeno 8. marca 2012.
  10. 10,0 10,1 »Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings«. Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno 29. septembra 2013.
  11. »USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2013. Pridobljeno 27. junija 2014.
  12. Španske Kanarske otoke, z glavnimi mesti Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njihove bližine Maroku in Zahodni Sahari. Podatki o prebivalstvu in površini so za leto 2001.
  13. Špansko eksklavo Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  14. Egipt uvrščamo med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega prekopa.
  15. Portugalsko otočje Madeira pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njegove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  16. Špansko eksklavo Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  17. Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti vso državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja, medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.
  18. Republika Južna Afrika uradno nima prestolnice, tradicionalno si oblast delijo ta tri mesta: Bloemfontein je sedež sodne, Cape Town zakonodajne in Pretorija upravne oblasti.
  19. De facto glavno mesto je še vedno Abidžan.

Zunanje povezaveuredi

Splošne informacije
Zgodovina
Novice